vprašanja

1. Kateri dve vrsti mikroskopov poznamo?

2. Kaj je to ločljivost inštrumenta?

3. Naštej vsaj 3 optićne naprave!

4. Za kaj vse rabijo optične instrumente?

viri

http://docs.google.com/viewer?a=v&q=cache:B_5F1FUDloUJ:www.dijaski.net/get/fiz_ref_opticne_naprave_01.doc+opti%C4%8Dne+naprave&hl=sl&gl=si&pid=bl&srcid=ADGEESjuCi9q4acNa4xAJIZyoMjPdq-C65wLhbII1zWotTWxAMC88B5vewRKBuEAs8ar0w64bbFyYMOG2bEu8kYQRmyU

http://sl.wikipedia.org/wiki/Kategorija:Opti%C4%8Dne_naprave

http://www.fiz.e-va.si/lessons/130/

http://www.europages.si/imenik-podjetij/did-opti12/index.html

projektorji

S projektorji preslikujemo prozorne predmete, diapozitive, folije na oddaljen zaslon, pri čemer izkoriščamo svetlobo prepuščeno skozi opazovalni predmet.

Grafoskop:

Je prirejen projektor. Opremljen je z poševnim zrcalom, ki preusmerja žarke na oddaljen pokončen zaslon. Objektiv premikamo gor in dol, da nato dobimo ostro sliko predmeta.

Filmski projektor:

Deluje na isti način kot filmska kamera. Svetloba pri projektorju potuje najprej skozi film, nato pa preko objektiva zadene projekcijsko platno.

Poznamo še več projektorjev: Episkop, diaskop ter grafoskop.

mikroskop

Z mikroskopom opazujemo majhne predmete. Tudi lupo uporabljamo v ta namen, le da ta ne da ta ne daje dovolj velike povečave. Večjo povečavo dobimo, če predmet najprej z dodatno zbiralno lečo preslikamo v veliko realno sliko, ki jo nato opazujemo z lupo.

Mikroskop je tako sestavljen iz dveh zbiralnih optičnih sistemov. Objektiva in okularja. Opazovani predmet postavimo tik pred gorišče objektiva. Ta preslika predmet v povečano, obrnjeno in realno sliko. Povečava mikroskopa je produkt povečave objektiva in povečave okularja.

Vrste mikroskopov:

- svetlobni mikroskop (Svetloba gre skozi kondenzator in zaslonko, da nastane potrebni snop žarkov, tega pa zrcalo usmeri in koncentrira na predmet. Zmore do 1000-kratne povečave).
- elektronski mikroskop (Deluje na osnovi elektronskih žarkov - sliko lahko do 300000- krat poveča).

                                                                        

fotoaparat in kamera

Kamera je pravzaprav lepo oblikovana škatla, v katero vstavimo film. Njena glavna naloga je, da na film spusti svetlobo.

Današnje kamere pa so veliko več kot navadne škatle. Imajo zaklop, ki uravnava, kdaj in koliko časa bo svetloba padala na film. Potem imajo zrcalo in penta-prizmo. Zrcalo je pred zaklopom, prizma pa nad zrcalom. Oboje pa ima funkcijo, da svetlobo, ki pride skozi objektiv v kamero, preusmeri v iskalo t.i. prostor, kjer gledamo sliko z očesom. Če je iskalo malo boljše mu pravimo okular. Svetlost slike v okolarju je odvisna od največje odprtine na objektivu. - večja kot je ta svetlejšo sliko gledamo.

daljnogled

Je običajno izdelan iz dveh lup z različnima goriščnima razdaljama. V daljnogledu je zbiralna leča z veliko goriščno razdaljo, ki zbere v gorišču vmesno realno sliko predmeta. To sliko pa poveča zbiralna leča z majhno goriščno razdaljo. V daljnogledu vidimo predmet toliko bližje (večji) kolikor ga poveča.

Pri daljnogledih je podano namesto slikovnega kota vidno polje, merjeno v metrih na kilometer razdalje. To vidno polje lahko približno izračunamo po enačbi 900m/povečavo.

Ostrenje daljnogledov s povečavo:

Nekateri daljnogledi imajo "zoom" s katerim približamo ali oddalijimo objekt. Ostrimo tako, da nastavimo največjo povečavo. Temu sledi ostrenje kot je opisano pri običajnih daljnogledih.

oko

Za spoznavanje okolje je vid izredno pomemben čut. Čutilo za vid je oko. Z njim ne razločujemo samo svetlobo od teme, temveč tudi barvo, obliko, velikost in oddaljenost predmeta, pa tudi njegovo gibanje in premikanje.

Zgradba očesa:

Oko je kot zelo važno čutilo dobro zavarovano v koščeni očesni votlini očnici. Plast maščobnega tkiva ga varuje pretresljajev in omogoča, da mehko polzi, kadar se obrača.

Kako vidimo:

Svetlobni žarki pridejo do mrežnice skozi prozorni roženico, zenico in lečo ter steklovino. Ko gredo svetlobni žarki skozi te očesne dele, se lomijo, tako, da nastane na mrežnici pomanjšana in obrnjena slika predmeta, ki ga gledamo, V očesu se torej dogaja nekaj podobnega kot v fotoaparatu. Jasno in ostro vidimo le predmet, čigar slika nastane natančno na mrežnici. Človeško oko lahko prilagodi lečo tako, da nastanejo na mrežnici slike različno oddaljenih predmetov. Pri gledanju v daljavo je leča bolj sploščena in zato manj lomi svetlobne žarke. V starosti je leča vedni manj prožna, tako da bližnjih predmetov ne moremo videti več jasno. Pravilno zgrajeno človeško oko vidi predmete, ki so oddaljeni več kot 5 metrov, ne da bi bilo lečo potrebno prilagojevati. Pri gledanju v daljavo torej oko počiva.